Športniki pogosto podcenjujejo potrebo po okrevanju. Ustrezna prehrana in obvladovanje hidracije po dogodku pripomoreta k hitrejšemu okrevanju. Kako torej optimizirati okrevanje? Kakšne so njegove koristi?
Okrevanje
Faza okrevanja traja 1 do 2 tedna, odvisno od vrste aktivnosti in stopnje telesne pripravljenosti. Bolj ko je vaše telo pripravljeno, manj trpi in posledično bo okrevanje boljše.
Prioritete
Prehrana je brez dvoma najpomembnejši dejavnik pri športnem okrevanju, zlasti v prvih nekaj urah po vadbi. Mišice najbolj potrebujejo sladkor takoj po vadbi in v naslednjih 4 urah, zato da lahko v tem času najbolje obnovijo zaloge ogljikovih hidratov.
– V prvem koraku, ki nastopi takoj po koncu športnega dogodka, je treba piti veliko vode, da se nadomesti izguba vode in mineralnih soli ter da se olajša izločanje odpadnih snovi, ki nastanejo pri fizičnem naporu. Z zaužitjem pol litra energijskega napitka Isostar si lahko hitro in enostavno obnovite del glikogenskih zalog, ki se je močno izpraznila.
– Nato je treba zaužiti trdne ogljikove hidrate (energijske ploščice, suho sadje ali ingverjevo pecivo) in lahko prebavljive beljakovine. Morda se sprašujete, zakaj beljakovine, ki so bile dolgo izključene iz faze okrevanja? Zato, ker vadba povzroči mikropoškodbe v mišicah, ki poškodujejo določena mišična vlakna. Zato je treba zaužiti beljakovine, da se lahko telo regenerira.
Kombinacija zdravega športnega napitka, kot je Isostar, in beljakovin, kot je ploščica HP 25, je zelo koristna, saj pospeši proces okrevanja: pomaga pri rehidraciji, omogoči obnovitev glikogenskih zalog, ki so se izčrpale med vadbo, in s pomočjo antioksidantov (vitaminov) izloči odpadne snovi, ki so nastale med mišično aktivnostjo.
– Prvi pravi obrok po vadbi mora biti bogat z ogljikovimi hidrati in vitamini ter mora vsebovati enostavno prebavljive beljakovine. Vključevati mora zelenjavo (juho, surovo ali kuhano zelenjavo), škrob (krompir ali testenine), beljakovine (jajca, ribe ali belo meso), mlečne izdelke in sadje.
Izogibajte se živilom, ki so preveč kisla, in raje posezite po bazičnih živilih (bananah, mandljih, zeliščih, jajčnih beljakih, barvni zelenjavi (razen paradižnika), kot so npr. solate itd.). Namesto rafiniranih žit raje izberite polnozrnata (kruh, testenine, riž) ali delno rafinirana žita. Čeprav so kisla, je njihova hranilna kakovost izjemno visoka (imajo več vitaminov in mineralov).